Sittings · Document

POROČILO (COM(2025)0250 – C100102/2025 – 2025/0138(BUD)) 2025-06-25

O predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški in Moldaviji v zvezi s poplavami iz septembra leta 2024 ter Bosni in Hercegovini v zvezi s poplavami iz oktobra 2024

Odbor za proračun · Rapporteur: Andrzej Halicki

PR_BUD_Funds

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški in Moldaviji v zvezi s poplavami iz septembra leta 2024 ter Bosni in Hercegovini v zvezi s poplavami iz oktobra 2024

(COM(2025)0250 – C100102/2025 – 2025/0138(BUD))

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2025)0250 – C10‐0102/2025),

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije,

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, zlasti člena 9,

– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, zlasti točke 10,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+),

– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2024 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2024 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta RESTORE – regionalna nujna pomoč za obnovo ter spremembi Uredbe (EU) 2021/1058 in Uredbe (EU) 2021/1057, zlasti z njo povezane proračunske ocene,

– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje št. 1/2024 – Evropska ocena podnebnega tveganja (EUCRA),

– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A100114/2025),

A. ker je septembra 2024 v Avstriji prišlo do izjemnih močnih padavin, ki so povzročile hude poplave, zaradi česar je skupna neposredna škoda po ocenah avstrijskih organov znašala 1.711,6 milijona EUR;

B. ker je septembra 2024 na jugozahodu Poljske prišlo do močnega deževja, ki je povzročilo poplavljanje več rek, zaradi česar je skupna neposredna škoda po ocenah poljskih organov znašala 3,04 milijarde EUR;

C. ker so septembra 2024 Češko prizadeli zelo močni vetrovi in močno deževje, ki je povzročilo poplave, zaradi česar je skupna neposredna škoda po ocenah čeških organov znašala 2,82 milijarde EUR;

D. ker je Slovaška 15. septembra 2024 doživela hude poplave, zlasti v Bratislavi in okoliških regijah, vodostaj rek Donave in Morave se je močno dvignil, zaradi česar je skupna neposredna škoda po ocenah slovaških oblasti znašala 84,3 milijona EUR;

E. ker je več moldavskih okrožij septembra 2024 prizadelo hudo deževje in posledične poplave, zaradi česar je skupna neposredna škoda po ocenah moldavskih oblasti znašala 7,8 milijona EUR;

F. ker je Bosno in Hercegovino oktobra 2024 prizadelo močno deževje, ki je povzročilo katastrofalne nenadne poplave, zemeljske plazove in poplave v več delih države, zaradi česar je skupna neposredna škoda po ocenah oblasti znašala 841,85 milijona EUR;

G. ker so zgoraj omenjeni dogodki, ki jih povzročijo hude naravne nesreče, posledica svetovnih podnebnih sprememb; ker poročilo o stanju podnebja v Evropi za leto 2024 potrjuje, da je bilo leto 2024 najtoplejše leto, zabeleženo v Evropi, in da je 30 % rečnega omrežja celine preseglo „visoki“ prag poplav, 12 % pa je preseglo prag „hude“ stopnje, kar je privedlo do najbolj razširjenih poplav vse od leta 2013;

1. izraža globoko solidarnost z vsemi žrtvami, njihovimi družinami in vsemi posamezniki, ki so jih prizadele uničujoče poplave v Avstriji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Moldaviji ter Bosni in Hercegovini, pa tudi z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, ki so sodelovali pri organizaciji pomoči;

2. pozdravlja ta sklep kot oprijemljivo in prepoznavno obliko solidarnosti Unije z njenimi državljani in regijami na prizadetih območjih, tudi s tistimi v partnerskih državah;

3. ponovno poudarja, da je pomembno obveščati javnost o oprijemljivih koristih, ki jih prinaša Solidarnostni sklad Evropske unije, da bi še povečali ozaveščenost državljanov v zvezi z orodji in programi Unije v državah članicah in državah, vključenih v pristopna pogajanja z Unijo;

4. opozarja na vse večje število hudih, uničujočih in smrtonosnih naravnih nesreč v Evropi ter poziva države članice in Komisijo, naj vlagajo v ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, da bi preprečili človeške in gospodarske izgube; poudarja, da so v letu 2024 nevihte in poplave po ocenah prizadele 413.000 ljudi, zaradi česar je umrlo vsaj 335 ljudi, in da je škoda, ki so jo povzročile nevihte in poplave po vsej Evropi med letom, po ocenah povzročila strošek vsaj 18 milijard EUR; meni, da bi bilo treba proračun Solidarnostnega sklada EU ali enakovreden proračun znatno razširiti glede na prihodnji predlog Komisije o novem večletnem finančnem okviru in nadaljnja medinstitucionalna pogajanja ter da bi bilo treba iz Solidarnostnega sklada EU ali enakovrednega instrumenta državljanom zagotoviti pomoč, ki bi bila sorazmerna z obsegom takšnih nesreč; ugotavlja, da bi znatno povečanje Solidarnostnega sklada EU državam članicam omogočilo učinkovitejše in hitrejše odzivanje na nesreče, medtem ko bi bilo mogoče ohraniti druge instrumente, zlasti kohezijske sklade, katerih glavni namen ni odzivanje na nesreče; prav tako poziva Komisijo, naj preuči vse možnosti za pospešitev uporabe Solidarnostnega sklada EU, zlasti s spremembo veljavnih pravil in odobritvijo višjih predplačil državam prosilkam;

5. poziva Komisijo, naj razvije namenske instrumente za odzivanje na krize za obdobje po letu 2027, pri čemer naj prizna, da so zaradi vse pogostejših in vse hujših naravnih nesreč, izrednih zdravstvenih razmer, geopolitične nestabilnosti in gospodarskih pretresov potrebni prožnejši in bolj prilagojeni finančni mehanizmi na ravni Unije; poudarja, da je treba okrepiti usklajevanje z nacionalnimi sistemi civilne zaščite in mehanizmi zgodnjega opozarjanja, da bi zagotovili celovitejši in podatkovno voden odziv na nesreče po vsej Uniji; poudarja pomen namenske podpore čezmejnemu in regionalnemu sodelovanju pri prizadevanjih za pripravljenost, blažitev in okrevanje, zlasti na ranljivih območjih ali območjih z visokim tveganjem;

6. poudarja, da je Solidarnostni sklad EU le kurativni instrument in da bi morala Unija s podporo evropskim in nacionalnim politikam za preprečevanje naravnih nesreč še naprej obravnavati prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev; poudarja, da je Evropska agencija za okolje v poročilu št. 1/2024 z naslovom Evropska ocena podnebnega tveganja opozorila, da Unija ni pripravljena na učinke podnebnih sprememb, tudi če bi na svetovni ravni uspelo omejiti dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu, in poudarja, da so potrebni ukrepi, s katerimi bi preprečili, da bi prepoznana podnebna tveganja dosegla kritično raven; želi spomniti, da so potrebne učinkovite sinergije z drugimi politikami in programi Unije, in poudarja, da bi morale države članice čim bolj izkoristiti možnosti financiranja, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada + ter programov za razvoj podeželja; poziva Komisijo, naj z ustrezno nujnostjo oceni vse utemeljene zahteve držav članic za prerazporeditev sredstev v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost za pomoč pri naravnih nesrečah v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta; poudarja tudi, da so potrebni preventivni ukrepi, ne le za to, da bi ublažili škodo v prihodnje, marveč tudi preprečili, da bi se nevarne razmere po naravnih katastrofah, kot so poplave, požari v naravi, zemeljski plazovi ali sušenje jezer in rek, še poslabšale; poudarja, da mora biti vsa obnova, ki se financira iz Solidarnostnega sklada EU, odporna proti podnebnim spremembam; opozarja na pomen ustrezne prožnosti med različnimi programi; poudarja, da se pomoč iz Solidarnostnega sklada EU ne bi smela izplačevati na račun financiranja Unije, ki ga države članice prejmejo v okviru drugih politik ali programov Unije; želi spomniti, da lahko države članice dodelijo državno pomoč v skladu z veljavnimi pravili Unije, zlasti za kmetijska podjetja, ki so utrpela škodo zaradi naravnih nesreč;

7. želi spomniti, da program RESTORE in posebni ukrepi v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) zagotavljajo dodatno pomoč državam članicam, ki so jih prizadele naravne nesreče, in sicer z dodatno prožnostjo pri uporabi sredstev; poudarja, da bi morale države članice izkoristiti te nove priložnosti; poudarja tudi, da je program RESTORE nekaterim državam članicam zagotovil omejeno prožnost, saj je izvajanje sedanjega večletnega finančnega okvira zelo napredovalo;

8. želi spomniti, da je pomembno hitro in zanesljivo oceniti škodo, pri tem pa ustrezno upoštevati gospodarske posledice, in poziva k večjim operativnim prizadevanjem, da bi skrajšali povprečni čas za sprostitev predplačil za zagotavljanje pravočasne pomoči regijam, ki so jih prizadele naravne nesreče in ekstremni vremenski dogodki, hkrati pa zaščitili proračun Unije; poudarja, da bi morale države članice v okviru ukrepov za odzivanje na nesreče in obnovo nameniti ustrezno prednost potrebam prizadetega prebivalstva, pri čemer bi morale posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam;

9. poudarja, da je nujno treba nemudoma sprostiti finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada EU, da bo lahko pravočasno prispela v prizadete regije;

10. odobri sklep, priložen tej resoluciji;

11. naroči svoji predsednici, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

12. naroči svoji predsednici, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA: SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški in Moldaviji v zvezi s poplavami iz septembra leta 2024 ter Bosni in Hercegovini v zvezi s poplavami iz oktobra 2024

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev, in zlasti točke 10 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in fleksibilno odziva na izredne razmere in tako izkazuje solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele večje ali regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.

(2) Sredstva sklada ne smejo preseči zgornjih mej, določenih v členu 9 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093, kot je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) 2024/765.

(3) Avstrija je 29. novembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.

(4) Poljska je 29. novembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.

(5) Češka je 4. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.

(6) Slovaška je 7. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.

(7) Moldavija je 5. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah septembra 2024.

(8) Bosna in Hercegovina je 27. decembra 2024 vložila vlogo za uporabo sredstev sklada po poplavah oktobra 2024.

(9) Navedene vloge izpolnjujejo pogoje za izplačilo finančnega prispevka iz sklada, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.

(10) Zato bi bilo treba uporabiti sredstva sklada za izplačilo finančnega prispevka Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški, Moldaviji ter Bosni in Hercegovini.

(11) Da bi se lahko sklad čim prej uporabil, bi bilo treba ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2025 se v zvezi z naravnimi nesrečami uporabijo naslednja sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil:

(a) znesek v višini 42 789 075 EUR se izplača Avstriji v zvezi s poplavami septembra 2024;

(b) znesek v višini 75 998 939 EUR se izplača Poljski v zvezi s poplavami septembra 2024;

(d) znesek v višini 2 108 187 EUR se izplača Slovaški v zvezi s poplavami septembra 2024;

(e) znesek v višini 195 196 EUR se izplača Moldaviji v zvezi s poplavami septembra 2024;

(f) znesek v višini 45 669 725 EUR se izplača Bosni in Hercegovini v zvezi s poplavami oktobra 2024.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … [datum sprejetja].

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednica predsednik/predsednica

OBRAZLOŽITEV

Komisija predlaga uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 (uredba o Solidarnostnem skladu EU) v znesku 280.740.903 EUR za pomoč Avstriji, Poljski, Češki, Slovaški, Moldaviji ter Bosni in Hercegovini v zvezi z naravnimi nesrečami (poplave), ki so se zgodile v letu 2024.

Avstrija – naravna nesreča v sosednji državi: poplave septembra 2024

Med 12. in 16. septembrom 2024 je v Avstriji prišlo do izjemno močnih padavin, ki so povzročile hude poplave. To je še posebej prizadelo Spodnjo Avstrijo, Gornjo Avstrijo in Dunaj. V nekaterih delih Spodnje Avstrije je v petih dneh padlo 300–420 mm dežja. Celotna dežela Spodnja Avstrija je bila razglašena za območje nesreče. Ob reki Donavi je bilo treba uvesti zaščitne ukrepe. V Spodnji Avstriji je bilo treba evakuirati skoraj 2000 hiš, na tisoče gospodinjstev je bilo več dni brez elektrike, pitne vode in kanalizacije. Zaradi poplav je v Spodnji Avstriji umrlo pet ljudi, ranjenih pa jih je bilo 24.

Avstrija je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 1.711,6 milijona EUR. Ta znesek predstavlja približno 0,38 % avstrijskega bruto nacionalnega dohodka. Ker je ista naravna nesreča na Češkem opredeljena kot „večja naravna nesreča“, je vloga Avstrije upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU brez posebnega praga v okviru merila za naravno nesrečo sosednje države, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

Poljska – regionalna naravna nesreča: poplave septembra 2024

Med 11. in 16. septembrom 2024 je na jugozahodu Poljske prišlo do močnega deževja, ki je povzročilo poplavljanje več rek. Najbolj prizadete pokrajine so bile Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie. Posledično je bilo poplavljenih skoraj 10.600 stanovanjskih stavb in več kot 2000 kmetijskih poslopij. Nesreča je neposredno prizadela več kot 200.000 ljudi. Številna podjetja so bila prisiljena začasno prekiniti ali znatno zmanjšati svoje poslovanje, kar je povzročilo znatne finančne izgube.

Poljski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 3,04 milijarde EUR. V skladu z uredbo o Solidarnostnem skladu EU se v primeru, ko naravna nesreča zadeva več regij na ravni NUTS 2, prag uporabi za povprečje BDP teh regij, tehtano glede na delež skupne škode v vsaki regiji. Neposredna škoda, izražena kot odstotek skupnega tehtanega regionalnega BDP pokrajin Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie, znaša 8,46 %. Ta znesek presega 1,5 % tehtanega povprečja regionalnega BDP pokrajin Dolnośląskie, Opolskie, Śląskie in Lubuskie.

Češka – večja naravna nesreča: poplave septembra 2024

Med 12. in 17. septembrom 2024 so vso državo prizadeli zelo močni vetrovi in močno deževje, kar je povzročilo poplave. Najbolj prizadeti regiji sta bili Moravsko-šlezijska in Olomouška pokrajina. Uničenih ali poškodovanih je bilo na desetine hiš ter približno 1000 cestnih in železniških mostov ter 2000 km cest in železniških prog. Poplavljenih je bilo več kot 350 šol. Več kot 250.000 gospodinjstev je ostalo brez elektrike, ogrevanja in pitne vode. Zato je bilo treba evakuirati več kot 13.000 ljudi in več bolnišnic. Poplave so povzročile tudi osem smrtnih žrtev.

Češki organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 2,82 milijarde EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Češko v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2024 znašal 1,58 milijarde EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

Slovaška – naravna nesreča v sosednji državi: poplave septembra 2024

Slovaška je 15. septembra 2024 doživela hude poplave, zlasti v Bratislavi in okoliških regijah. Vodostaj rek Donave in Morave se je močno dvignil, pri čemer je povratna doba na nekaterih lokacijah presegla 100 let. Skupna količina padavin je v regiji Záhorie dosegla do 400 mm, zaradi česar so bile posledice še večje. Največjo škodo so povzročile manjše reke, ki so prebile nasipe, kar je okrepilo poplavljanje in povzročilo uničenje na podeželskih in mestnih območjih. Ceste, mostovi in druga kritična infrastruktura so bili močno prizadeti, kar je oviralo prizadevanja za odzivanje na izredne razmere.

Slovaška je skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenila na 84,3 milijona EUR. Ta znesek predstavlja 0,07 % slovaškega bruto nacionalnega dohodka (BND) v letu 2022. Ker je ista naravna nesreča na Češkem opredeljena kot „večja naravna nesreča“, je vloga Slovaške upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU brez posebnega praga v okviru merila za naravno nesrečo sosednje države, kot je določeno v členu 2(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

Moldavija – regionalna naravna nesreča: poplave septembra 2024

Med 14. in 16. septembrom 2024 so moldavska okrožja Cantemir, Hincesti, Leova, Straseni, Floresti in Telenesti prizadeli hudo deževje in posledične poplave. Nesreča je prizadela več kot 200.000 ljudi. Poplave so uničile ali poškodovale 20 mostov, osem izobraževalnih ustanov in več javnih stavb. Poplavljenih je bilo na desetine hiš in kleti in rešiti je bilo treba več kot 60 ljudi.

Moldavski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 7,8 milijona EUR. Moldavski organi so vlogo predložili na podlagi merila „regionalne naravne nesreče“, kot je določena v členu 2(3) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni NUTS 2 upravičene države, pri čemer nastane neposredna škoda, višja od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije.

Bosna in Hercegovina – večja naravna nesreča: poplave oktobra 2024

Bosno in Hercegovino je med 3. in 17. oktobrom 2024 prizadelo močno deževje, ki je povzročilo katastrofalne nenadne poplave, zemeljske plazove in poplave v osrednjem, južnem in zahodnem delu države. Najbolj prizadeti kantoni so bili Hercegovina-Neretva, Osrednja Bosna, Zenica-Doboj in Kanton 10. Poleg večdnevnih izpadov električne energije ter motenj storitev fiksne in mobilne telefonije je prišlo tudi do popolne prekinitve cestnega in železniškega prometa. To je povzročilo veliko fizično in finančno škodo na stanovanjskih in poslovnih stavbah ter v prometnem, vodnem in kanalizacijskem sistemu. Zaradi poplav je umrlo 27 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 22. Številne družine so bile prisiljene zapustiti svoje domove in so bile nastanjene v začasnih zatočiščih.

Organi Bosne in Hercegovine so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 841,85 milijona EUR. Ta znesek presega prag za „večje naravne nesreče“ za Bosno in Hercegovino v višini 0,6 % bruto nacionalnega dohodka, ki je leta 2024 znašal 138,33 milijona EUR. Zato se nesreča šteje za „večjo naravno nesrečo“ v skladu s členom 2(2) uredbe o Solidarnostnem skladu EU.

Zaključek

Metodologija za izračun pomoči je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu EU za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo tako Svet kot Evropski parlament. Komisija zato proračunskemu organu predlaga uporabo naslednjih zneskov za vloge, ki so jih predložile Avstrija, Poljska, Češka, Slovaška, Moldavija ter Bosna in Hercegovina:

Nesreča

Skupna neposredna škoda (v EUR)

Prag za nesreče

(EUR)

2,5 % skupne neposredne škode (do praga za večje nesreče) (v EUR)

6 % neposredne škode nad pragom za večje nesreče (v EUR)

2,5 % skupne neposredne škode

Skupni znesek predlagane pomoči (v EUR)

Izplačano predplačilo

(EUR)

Znesek, ki ga je treba plačati

(EUR)

Avstrija – poplave

(nesreča v sosednji državi)

1.711.563.002

n.r.

42.789.075

10.663.587

32.125.488

Poljska – poplave

(regionalna nesreča)

3.039.957.574

538.909.893

n.r.

75.998.939

n.r.

75.998.939

Češka

(večja nesreča)

2.821.143.019

1.579.680.000

39.492.000

74.487.781

n.r.

113.979.781

n.r.

113.979.781

Slovaška – poplave

(nesreča v sosednji državi)

84.327.482

n.r.

2.108.187

n.r.

2.108.187

Moldavija – poplave

(regionalna nesreča)

7.807.840

226.331

n.r.

195.196

n.r.

195.196

Bosna in Hercegovina – poplave

(večja nesreča)

841.851.670

138.325.000

3.458.125

42.211.600

n.r.

45.669.725

n.r.

45.669.725

SKUPAJ

280.740.903

10.663.587

270.077.316

Z Uredbo Sveta 2024/765 z dne 29. februarja 2024 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 se je rezerva za solidarnost in nujno pomoč razdelila na dva ločena instrumenta: rezervo za evropsko solidarnost in rezervo za nujno pomoč. Rezerva za evropsko solidarnost z letnim zneskom v višini 1.016 milijonov EUR (v cenah iz leta 2018, kar ustreza znesku v višini 1.167,1 milijona EUR v cenah iz leta 2025) bo uporabljena za pomoč pri odzivanju na izredne razmere, ki jih zajema Solidarnostni sklad Evropske unije.

Da bi se preprečilo zgodnje izčrpanje letne dodelitve, člen 3(7) uredbe o Solidarnostnem skladu EU in člen 9(2), drugi pododstavek, spremenjene uredbe o večletnem finančnem okviru določata, da je 25 % letne dodelitve Solidarnostnega sklada EU (tj. 291,8 milijona EUR za leto 2025) na voljo vsako leto 1. oktobra.

V skladu s členom 4a(4) uredbe o Solidarnostnem skladu EU je bilo v splošnem proračunu EU za leto 2025 (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) za plačilo morebitnih prihodnjih predplačil že predvidenih 50.000.000 EUR.

Zato je najvišji znesek, ki ga lahko v tej fazi uporabi Solidarnostni sklad EU, 908.95 milijona EUR (brez rezerve za predplačila in zneska, ki bo na voljo 1. oktobra). Po tej uporabi bo ostalo na voljo 980,64 milijona EUR za prihodnje mobilizacije.

Znesek iz Solidarnostnega sklada EU, ki je na voljo v letu 2025 (v EUR):

Skupna letna dodelitev Solidarnostnega sklada EU za leto 2025 (vključno s tranšo za 1. oktober)

1.167.064.638

Znesek, prenesen iz leta 2024 (vključno z neporabljenimi predplačili) (+)

194.316.161

Odobritve, rezervirane za predplačila (–)

50.000.000

Znesek, ki je že bil porabljen za predplačila Španiji in Avstriji (–)

110.663.587

Znesek, ki bo na voljo šele po 1. oktobru (−)

291.766.160

Skupni trenutno razpoložljivi znesek (brez rezerve za predplačila in tranše po 1. oktobru)

908.951.052

Znesek, predlagan za uporabo v skladu s tem sklepom o uporabi (izplačilo samo preostalega zneska)

270.077.316

Preostali znesek za prihodnje vloge (vključno s predplačili in tranšo po 1. oktobru)

980.639.896

Poročevalec priporoča hitro odobritev predloga Komisije za sklep, ki je priložen temu poročilu, kar bo privedlo do hitre uporabe navedenih zneskov kot znak evropske solidarnosti z Avstrijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Moldavijo ter Bosno in Hercegovino. Komisijo poziva, naj ta finančni prispevek državam izplača še posebej hitro.

PRILOGA: SUBJEKTI ALI OSEBE, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVKE

Poročevalec kot izključno pristojen izjavlja, da ni prejel nobenih prispevkov od subjektov ali oseb, ki bi jih bilo treba navesti v tej prilogi v smislu člena 8 Priloge I Poslovnika.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.6.2025

Izid končnega glasovanja

–:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jeorjos Avtias (Georgios Aftias), Rasmus Andresen, Isabel Benjumea Benjumea, Tomasz Buczek, Olivier Chastel, Tamás Deutsch, Angéline Furet, Jens Geier, Thomas Geisel, Jean-Marc Germain, Andrzej Halicki, Fabienne Keller, Janusz Lewandowski, Ignazio Roberto Marino, Fernando Navarrete Rojas, Matjaž Nemec, Karlo Ressler, Julien Sanchez, Hélder Sousa Silva, Carla Tavares, Nils Ušakovs, Lucia Yar, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mihalis Hadzipandela (Michalis Hadjipantela), Jaroslava Pokorná Jermanová, Beata Szydło

Poslanci iz člena 216(7) Poslovnika, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Ballarín Cereza, José Cepeda, Ştefan Muşoiu

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

Uporabljeni znaki: